Književnost po 2. svetovni vojni

Družbene in kulturne okoliščine:

- Evropa se gospodarsko in politično povezuje- v 90-ih osamosvajanje držav - napredek tehnike, življenja

Književne smeri:

Eksistencializem:- človek je vržen v nesmiseln svet, kjer išče svoje bistvo- človek se svobodno odloča za svoja dejanja- smisel najde celo v absurdnem, nesmiselnem svetu

Predstavniki:

Književnost po 2. svetovni vojni

Književnost absurda:- človek je v razmerju do sveta v absurdnem položaju – teži k popolnosti, harmoničnosti, absolutnem, a svet je neurejen, nesmiseln, razklan- človek lahko smisel najde le, če se zaveda absurdnosti in nesmiselnosti položaja

Dramatika absurda:- pojav tragične in komične igre- dogajanje je nelogično, postavljeno je v absurdni, nestvarni svet- ni dramskega trikotnika (napetost je v absurdnosti)- pasivni junaki, čas je brezkončen- jezik: nesmiselne besedne zveze, nelogični dialogi, monologi- tako dramo imenujemo antidrama, je povsem nasprotna klasični

Magični realizem:- temelji na nadrealizmu- preplet magičnih, sanjskih, fantastičnih, pravljičnih, mitoloških elementov

Konkretna poezija:- črka kot znak ima likovno vrednost

Novi roman:- v ospredju predmetni svet (kot da človek ne obstaja)- hladnost, brezčustvenost

Jean­ Paul SartreAlbert CamusSamuel BeckettTone PavčekKajetan KovičDrago Jančar